Medeni Sofijin kolač s suhim sadjem
S tem čudovitim sočnim in energije polnim kolačem naj bi gospodična Sofija Hess vnela ogenj v Alfredu Nobelu. Alfred Nobel je zapravljivo Sofijo več let finančno podpiral in jo obiskoval v Celju, kjer je na pročelju hiše, kamor je zahajal, spominsko obeležje.
Sestavine
1 lonček jogurta, najbolje grškega - 200 g. Ta lonček je merica za pripravo drugih sestavin.
½ jogurtovega lončka rjavega nerafiniranega sladkorja
300 g mešanega suhega sadja: brusnice, rozine, fige, datlji, marelice, slive
100 g mletih mandljev ali lešnikov ali orehov
3 jajca
2 žlici medu
½ merice stopljenega masla
sok sveže stisnjene mandarine – 1 dl
vanilin sladkor
2 merici pirine moke (lahko tudi pšenične)
1 žlička sode bikarbone ali 1 pecilni prašek
1-2 žlici ruma
Priprava:
1. Suho sadje namočimo v rum, da se zmehča. Če je sadje mehko, namakanje ni potrebno.
2. Sadje narežemo na drobne koščke. Rozin in brusnic ne režemo.
3. Model za šarkelj dobro premažemo z maslom.
4. Pečico vključimo in naravnamo na 180 stopinj Celzija klasične peke.
5. Beljake in rumenjake ločimo v dve posodi. Beljakom dodamo ščepec soli in stepemo v trd sneg. Po žlicah dodamo polovico sladkorja.
6. Preostalo polovico sladkorja in vanilin sladkor stepemo z rumenjaki, da se svetlo obarvajo, sladkor pa stopi, nato dodamo še med.
7. V rumenjake vmešamo jogurt, stopljeno maslo in žlico ruma, da dobimo gladko maso
Moko s pecilnim ali sodo bikarbono presejemo in previdno z lopatko vmešamo v rumenjakovo maso.
8. Ko je masa gladka, dodamo v 3 korakih beljake - rahlo vmešamo (obračamo).
9. Pripravljeno maso enakomerno vlijemo v pekač.
10. Pečemo približno 40 min na 180 stopinj Celzija.
11. Ko je kolač pečen, ga pustimo v modelu, da se malo ohladi, potem ga zvrnemo na prt in pustimo, da se čisto ohladi. Razrežemo in pojemo.
Po nekaj minutah vas bo preplavila čudovita energija. Preverite.
Recept priredila in kolač pripravila: Petra Zlatoper, Petra Catering s.p.
Dolgoletna gostinka in hotelirka Petra Zlatoper rada kuha jedi »skozi čas«. Od rimskih jedi do srednjeveških, ki navdušujejo tako zgodovinarje kot gurmane.