Kulinarične zgodbe

Kulinarične zgodbe

Jože Janežič - Cindi: Limbay Gin

»Nikad više neče kod mene džina nestat, sad ču ga počet sam radit!« To je moja zgodba...

 

Jože Janežič - Cindi iz Celja je prijateljem prisegel, da mu nikoli več ne bo zmanjkalo džina, saj ga bo proizvajal sam. Ideja o lastnem džinu je nastala v Istri, ko so mu prijatelji v hecu očitali, da je slab gostitelj, saj mu je zmanjkalo džina. Minevali so meseci in prijatelji niso pozabili na obljubo, tako si je Jože zadal projekt in si v kurilnici postavil malo mizico, kupil kapalke in vso potrebno opremo ter raziskal vse o izdelavi džina na spletu.  Za vsakega prijatelja je izdelal poimenske steklenice v katerih je bil njegov prvi džin, ki je med vsemi potrebnimi sestavinami že vseboval lipove cvetove slovenske lipe. Jože je držal besedo in prijatelji so bili navdušeni, od takrat je vedel, da lahko naredi iz tega še več. »Ponoči sem sanjal in zjutraj sem neprestano razmišljal o tem. Vedel sem, da moram džinu dati drugo barvo in udarno zgodbo«. Tako je čez komaj štiri mesece nastal LIMBAY GIN.

 

 

Limbay Gin je rojen v Istri in narejen v Sloveniji. Vse je narejeno v bivši kurilnici Jožeta v Celju, kamor smo se podali ekipa Cele kuha. Jože nas je ob prihodu sprejel z velikim nasmeškom in še s toplim štrudlom, ki ga je pripravil sam. Kmalu smo ugotovili, da je odlična priloga štrudlu kar Limbay Gin :). Zanimalo nas je kako lahko Jože pripravi tako okusen štrudelj in še boljši džin. Za štrudelj nam ni hotel izdati skrivnega recepta, razen da je pečen na svinjski masti, je pa zato bil bolj zgovoren o pripravi džina.

 

Džin je žgana pijača, ki je pridobljena z destilacijo.V nadaljnjem postopku dodajamo razne dišavnice, agrume, sadje, dokler ne dosežemo želenih okusov. Da pridobimo džin, moramo imeti prevladujoč okus brinovih jagod. Brin je vrsta aromatičnega "sadja", ki raste vzdolž vej brinovih dreves.

 

Katere so ključne sestavine džina?

• brinove jagode

• pšenica, ječmen, rž

• Različna zelišča in začimbe - pogosto so to citrusi, aromatična semena, rožmarin, limeta, cimet, ipd.. 

 

Alkohol za džin pravzaprav pridobimo na takšen način, kot ostale žgane pijače (slivovko, viljamovko....), torej z maceracijo in destilacijo organskih surovin.

 

Najboljši alkoholi so najbolj čisti, brez vonja in okusa, to so žitni destilati. Jože uporablja rž, ječmen in pšenico. Od ostalih sestavin, ki so obvezne v džinu so samo brinove jagode. Razlika med džinom in brinjevcem je, da je brinjevec destilat brinovih jagod. Za liter brinjevca potrebuješ kar od 7 - 8 kg brinovih jagod in zato je brinjevec tako drag. Stranski produkt je brinovo olje, ki je še dražje- pogosto ga uporabljajo v farmaciji. Za liter džina pa potrebujemo samo 7 g brinovih jagod.

 

V 17. stoletju je džin veljal kot zdravilo za kugo, no tudi danes se dobro počutimo, v pravih količinah seveda:). Jože verjame, da so veseli ljudje vedno zdravi ljudje, in  Limbay Gin povzroča veselje.

 

Kaj pa so tiste skrivne sestavine, ki Limbay Ginu dajo poseben okus in barvo?

Prvi pomemben dejavnik je naravna, izvirska voda VILA iz Kamniško – Savinjskih Alp. Ta voda je nefiltrirana in neprečiščena, zato je džin malo moten. 

Drugi pomemben dejavnik so zelišča, agrumi, dišavnice, sadje in začimbe: lipov cvet, brinove jagode, koromač, pehtran, dišeča perla, klinčki, ingver, muškatni oreh, cimet, rožmarin, limonin olupek in motar.

 

Jože ima destilator, ki omogoča kar tri destilacije v enem. Poznamo tri zakonite pridelave džina, in sicer:

- hladno spajanje,

-  destilacija naravnih omenjenih sestavin,

- arome, ki niso naravne.

 Jože uporablja hladno spajanje, ki je najbolj pogosto in najbolj zahtevno. Preskoči samo prvo fazo destilacije, saj čisti žitni, 96%  “špirit” uvaža iz Švice.

Destilacija džina poteka tako, da osnovno žganje damo v kotel za destilacijo (oz. posodo, ki zadržuje tekočino in jo lahko v njej segrevamo), skupaj z brinovimi jagodami in drugimi rastlinskimi dodatki. To osnovno žganje je lahko na primer tudi čista vodka. Pred tem  zelišča in rastline namakamo do 5 dni. Po zaključku se doda voda, da se destilat iz 96 %  reducira do 40 % .

 

Toda izbira pravih rastlin z ustreznimi molekulami okusa v pravih razmerjih ni celotna zgodba, kako je etanol ekstrahiral njihova olja, je prav tako pomembno za določitev končnega okusa džina.

 

Sedaj vemo sam postopek, ampak zgodba kako je Jože prišel do ideje o samem džinu je veliko bolj zabavna. Ko smo ga vprašali od kje ideja, takrat se je pokazala tista prava strast in volja do izdelave džina. Vsi dražljaji iz okolja so se začeli kazati, ko je Jože odšel v »penzijo« in takrat je začel razmišljati, da sedaj lahko začne početi nekaj »tisto za dušo.«  Še daleč od tega pa je bila prva misel džin, ta je mimo prišla čisto nepričakovano in spontano ob ritmih njegovega najljubšega pevca Tomislava Braliča, na terasi njegove hiše v Istri.

 

» Dolga leta sem imel podeželsko hišo v Hrvaški Istri, blizu Vrsarja. Zelo dobro poznam Vrsar, Limski kanal in Rovinj. Še bolj dobro pa poznam tamkajšnje gostince (smeh). Ampak vrnimo se v december, leta 2016, s prijatelji smo se s kombijem odpravili v Zagreb, kjer smo kupili pijačo za praznovanje novega leta. V vinoteki smo se seveda zadržali, okoli 1 ure zjutraj pa nam je lastnik še postregel z džinom. Pred odhodom domov sem kupil še dva kartona džina za otroke (ki so stari 40 let, da ne bo pomote :)), za poslovne partnerje in prijatelje. Po božiču sem se odpravil v Istro, da zaprem pipe in malo pospravim . Povabil sem  prijatelje iz Istre na kranjske klobase ter na džin tonik, ki sem ga kupil v Zagrebu. Najprej sem skuhal kranjske klobase in postregel belo vino, nato pa sem začel točiti džin tonike. Serviral sem ga tako, kot ga je v Zagrebu meni serviral lastnik tamkajšnje  vinoteke.  In začnemo žurati, pečemo ombolo, istrske klobasice, jemo, v glavnem super zabava. Mi se napijemo in ko je bila tretja steklenica na proti koncu, sem rekel prijatelju, da mi vrne steklenico džina, ki sem mu jo podaril ob prihodu.  Potem so me začeli hecati zakaj jih naganjam domov, da jih zebe, da so lačni in žejni... Videl sem, da je čas, da se odpravijo domov. Prosil sem prijateljico iz sosednje gostilne, da jih razvozi. Okoli druge ure so se odpravili domov, na vratih pa sem jim rekel: Nikad više neče kod mene džina nestat, sad ču ga počet sam radit. Potem sem kmalu šel potovati po Južni Ameriki, ko sem prišel nazaj pa je moja pot spet vodila proti Istri, v '' hram kulture '' - najbolj zanikrn bife, kjer so pozimi zbirajo/mo  istrski prijatelji. Najprej so me vprašali kje je moj džin, ki sem ga obljubil... in takrat sem vedel, da ni več »zajebancije«. V kurilnici mojega podjetja sem si postavil malo mizico , kupil kapalke in vso potrebno opremo ter raziskal vse o pridelavi džina na spletu. Za vsakega prijatelja sem izdelal poimenske steklenice v katerem je bil moj prvi džin, ki je že vseboval lipove cvetove. Prijatelji so bili nad okusom navdušeni.«

 

Takrat je Jože vedel, da lahko naredi iz tega še več. »Ponoči sem sanjal in zjutraj sem neprestano razmišljal o tem. Vedel sem, da moram džinu dati drugo barvo in udarno zgodbo«.

Tako je čez komaj štiri mesece nastal LIMBAY GIN.

 

 

V džin je želel dodati nekaj kar še nihče nima, prijatelj Paolo mu je svetoval, da v sestavine vključi tudi Motar – rastlina, ki je zelo podobna rožmarinu, vendar nekoliko bolj mesnata. Motar raste samo na meji med morjem in kopnim, nabiramo ga meseca aprila. Ko ga morje zaliva raste, na skalah v morju ali ob morju. Dalmatinci ga vlagajo v kis, dodajo v solato ali servirajo zraven ribe. Jože pravi, da je bil nad motarjem takoj navdušen. Limbay Gin pa dela posebnega tudi sama hramba le-tega, tudi to je zelo zanimiva zgodba, ki jo Jože opisuje: » Hodil sem v Limski kanal, kjer je moj stari prijatelj Emil,  tam smo zvečer največkrat pristali in jedli ostrige ter pili. Dobil sem idejo in prosil Emila, da mi proda šest svojih sodov v katerih so prej hranili refošk. Limbay Gin je tako dobil ime po Limskem kanalu, ki je dodal zadnji pečat mojemu džinu.«

 

 

Jože oz. Cindi, kot ga vsi poznajo, je strasten pri izdelavi džina. Ves postopek od pridelave do lepljenja nalepk na steklenice, izvede sam. Pravi, da lahko na leto za prodajo pripravi 6000 steklenic Limbay Gina, ki ga prodaja ekskluzivno. S prodajo je pričel novembra leta 2017, leta 2018 je prodal že kar 5600 steklenic Limbay Gina. Danes ga je možno kupiti direktno pri njemu ali pri Zakladih Slovenije (v Ljubljani, Portorožu in Bledu), Duty Free Shopu na letališču Jožeta Pučnika, pri vinarju Koželju in pri vseh priznanih gostinskih obratih v Sloveniji.

 

 

http://www.limbay.si/

Fotografija: Kristina Dremšak

Prijavi se na Tehnopark novice

S prijavo na e-novice se strinjam z obdelavo mojih osebnih podatkov v tržne namene.