Pod kuliso Starega gradu v Celju se nahaja Ekokmetija Habjan, ki je ekološka kmetija že od leta 2008. Sicer je družina Habjan najbolj prepoznavna po pridelavi zelenjave, a njihova poglavitna dejavnost je reja mesne pasme ovac. Govorili smo s Tomažem Habjanom, ki je že tretja generacija kmetovalca na kmetiji Habjan.

Vir fotogragije: Ekološkakmetija Habjan

| Kako dolgo že tukaj stoji kmetija Habjan? |

Objekti so na lokaciji današnje kmetije vidni na zemljevidu iz leta 1750. Kmetija je bila skozi čas vedno aktivna, sicer se vsi moji predniki niso aktivno ukvarjali s kmetijstvom, vendar je do danes kmetija vedno bila dejavna na različnih področjih.

| Kaj pa so gojili vaši predniki na kmetiji, ko so prvič začeli? |

Na kmetiji se je včasih redilo govedo, prašiče in kokoši. Pred približno 25 leti pa so predniki zmanjševali živali in pristali samo na ovcah. Takrat to ni bilo tipično za naš okoliš, saj je prevladovala goveja živina.

| Kako ste postali ekološka kmetija in kaj vse pridelujete oz. gojite danes? |

Po letu 2000 se je ekološko kmetijstvo razmahnilo in doma sem predlagal, da vstopimo v ekološko kontrolo z ovcami, kar se je zgodilo leta 2008.

Potem smo po malem začeli pridelovati zelenjavo, na pobudo mojega brata in njegove partnerke. Tako se je pričela pridelava ekološke zelenjave. Takrat je bilo pomanjkanje zelenjave, posebej ekološke zelenjave. Začeli smo s česnom, sedaj pa pridelujemo več kot 20 vrst zelenjave, med katero prevladuje solata, motovilec, paradižnik, paprika, bučke, kumare, zelje, česen in šalotka. Še vedno redimo mesno pasmo ovc, čeprav nas večina pozna po zelenjavi, dejansko pa zelenjavo pridelujemo nekje na 15% površin, ki jih imamo.

| Kako se ekološke kmetije razlikujejo od navadnih kmetij? |

Razlikujemo se po tem, da ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev, sintetičnih škropiv in umetnih gnojil (lahko topnih anorganskih snovi). Na ekoloških kmetijah gnojimo z organskimi naravnimi gnojili in delujemo v skladu z naravo. Industrijsko kmetijstvo sili naravo v nekaj kar ni zmožna. Da pridelek boljše raste, je potrebno najprej oskrbovati oz. vzgajati prst. V kvalitetni prsti imamo hranila ter mikro organizme pa tudi deževnike.

|  Kaj pa vaši končni proizvodi oz. dodatni proizvodi? |

Od končnih proizvodov imamo jabolčni sok in kis ter pasteriziran grozdni sok, prodajamo tudi kokošja jajca.

| Kako se spopadate s plevelom in s škodljivci? |

Plevel in škodljivci so vedno problem, poleg vremena seveda. Zastiramo čim več površine, z mulch folijo in okopavamo. Potrebno je skrbeti za čim boljši kolobar in za pokritost, da plevel zatremo pri rasti.

 | Orodje, ki ga sodobni kmetovalec mora imeti? |

Najpomembnejše orodje je, da nimaš dveh levih rok (smeh). Od orodij pa je odvisno od specifike panoge, pri pridelavi ekološke zelenjave je to orodje okopalnik, da lahko odstranjuješ plevel. Vsekakor pa tudi traktor, ki olajša in pospeši delo.

| Kaj pa kompostiranje? |

V današnjem času je res veliko povpraševanje po kompostu. Ponujamo začetno leglo kalifornijskih deževnikov, ki so vzgojeni na naši ekološki kmetiji in odlično predelajo organske snovi v kompost, ki je zelo hranilen. Kupec dobi 15l vrečo komposta močno naseljenega z deževniki in jajčeci, nato pa lahko prične s samostojnim kompostiranjem.

| Kakšne spremembe predvidevate v kmetovanju v naslednjih 25 letih? |

Sem podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS), tako da spremljam usmeritve in področje dobro poznam. Sedaj je ravno v javni obravnavi Akcijski načrt za ekološko kmetovanje za naslednjih 5 let. Slovenija je tukaj pristopila zelo konzervativno  v primerjavami z ostalimi evropskimi državami, ki imajo večjo željo po razvoju ekoloških kmetij in veliko večji cilj po procentu površin ekološke pridelave.

Slovenski kmetovalci niso tako navdušeni, saj je problem ta veriga - odkup in odkupne cene. Tudi trg je zelo majhen, da lahko pri nas »prodaš za solidno ceno«, si moraš ustvariti svoj krog strank, saj odkupovalci ponujajo zelo nizko ceno. Pri nas prihaja tudi do velikega uvoza hrane, ki je nekvalitetna, sistem pridelave/predelave je precej drugačen kot pri nas.

Prevladuje tudi slaba tehnološka opremljenost slovenskih ekoloških kmetij, stroški nakupa nove tehnike so zelo visoki. Ekološke kmetije so manjše in zato težko dobijo sredstva in se niti ne prijavljajo na razpise ministrstva.

Prav tako je povprečna starost kmetovalca čez 50 let, mladi se ne odločajo več za ta poklic, velik razlog so tudi slabe plače. Je pa narasel trend, da visoko izobraženi ljudje kupujejo kmetije, ustvarijo nišno ponudbo in izvedejo vse od pridelave/predelave in trženja.

| Zakaj izbrati ekološko hrano? |

Ekološka hrana je sveža, je živa hrana in ni konzervirana. Stranke dobijo svežino, ki jo pri hrani, ki je prečkala nekaj mej, ne morajo. Potrebno je zavedanje, da najcenejše ni najboljše in da je veliko nekvalitetne hrane, ki prihaja iz tujine. In vedno pravim, da zdrava prehrana marsikatero bolezen prežene.

Vir fotogragije: Ekološkakmetija Habjan

| Zakaj se naj mladi odločajo za poklic kmetovalca? |

Zaradi manj stresa in ljubezni do narave. Vsekakor moraš imeti to veselje že v sebi. Recimo jaz sem po izobrazbi diplomiran ekonomist in je pridobljeno znanje na faksu koristno tudi pri kmetovanju. Vsekakor pa si nisem predstavljal, da bi svoj poklic preživljal za »štirimi stenami«, kmetovanje me veseli in res rad to počnem, moja odločitev je bila prava. Povpraševanje je, potrebno je imeti produkt in vanj verjeti ter se truditi vsak dan. Tako ti lahko uspe tudi na področju kmetijstva.

Vir fotogragije: Ekološkakmetija Habjan

Vse produkte Ekokmetije Habjan lahko kupite pri njih na dvorišču (Zagrad 104), v Domači Štacuni v Celju in v Trgovin'ci v Žalcu. Ponudbo si lahko ogledate na njihovi spletni strani: http://www.ekokmetija.eu/